Plemenilna postaja Ponikve
Postaja je postavljena globoko v gozdu, na lepi jasi na jugovzhodu Kočevskega roga, kjer je bila nekoč kočevarska vasice Ponikve. Ime je vasica dobila po ponikalnih jamah za odtok vode, ki je ob deževju tekla z okoliškega hribovja. Tam so več kot 600 let živeli Kočevarji s Tirolske. Lepa prostrana dolina leži 850 metrov nad morjem, na okoliškem hribovju, ki se vzpenja približno 1000 m visoko, pa jo obdajajo stoletna drevesa. V teh prostranih gozdovih, ki po diagonali merijo približno 70 km, je pravi raj za srne, jelene, medvede, rise, volkove ter druge majhne in velike gozdne živali. V tej tihoti se v poznospomladanskih in poletnih mesecih dobro počutijo tudi čebele, še posebej pa matice na svatbenih poletih v čisti naravi brez pridiha civilizacije in vonja po bencinskih hlapih. Ko troti zjutraj poletijo na svatbeni polet, je v zraku samo feromon mladih matic in svatbeni ples se začne (uboga človeška rasa je v mestnih naseljih za to prikrajšana).
Zato je vpliv okolice popolnoma izključen in matice se parijo samo z odbranimi troti. To so nam zavidali tudi strokovnjaki iz Švice, Srbije in Makedonije ob njihovem obisku pri nas.
Matice, vzrejene na tej postaji, imajo po materini liniji neuraden rodovnik, ki sega v leto 1984, uradni rodovnik pod kontrolo Kmetijskega inštituta pa je tako po materini kot očetovi liniji voden od leta 2005 naprej.
Čebele hčerke matic s te plemenilne postaje so odlične nabiralke gozdnih medov, to pa so dokazale v Švici in tudi na domačem območju. Poleg tega so dobre čistilke svojega domovanja, odlikuje pa jih tudi izjemna mirnost, saj ne bežijo po satju in ne pikajo.
Na leto vzredimo od 400 do 500 matic, saj je zaradi natančne kontrole pred prodajo, zaradi kontrole teže, noseme in medletnega kubitalnega indeksa njihov osip velik.
Plemenilna postaja je sicer last Čebelarskega društva Semič. Vzrejališče je registrirano na vzrejevalca Jožeta Severja. Vsi dodatni vzrejevalci so člani ČD Semič in vsi so končali tudi izobraževanje za vzrejevalce.
Ker je potreba po maticah večja od naše ponudbe, priporočamo, da jih prej naročite po telefonu ali elektronski pošti.
Do plemenišča lahko pridete iz Črmošnjic po 12 km dolgi poti skozi gozd ali po 16 km dolgi poti iz Vrčic. Oba izhoda sta s ceste Soteska–Črnomelj. Zaradi prostranosti kočevskih gozdov ter številnih podobnih in zavajajočih križišč pa vam priporočamo, da se na plemenišče ne odpravite brez poznavalca poti in polnega rezervoarja.
Plemenilniki so domačega belokranjskega tipa z dvema maticama, njihova prostornina je dvakrat po štiri sate v velikosti 20 x 11 cm.