Semiški čebelarji smo tudi ponosni organizatorji ocenjevanja medov. Prvo ocenjevanje medov v Semiču smo organizirali 18. julija 1998 ob semiški ohceti. To leto je na ocenjevanje prispelo 44 vzorcev iz Semiča, Metlike in Dolenjskih Toplic. Že nekaj let velja semiško ocenjevanje za največje v Sloveniji hkrati pa tudi mednarodno, saj prejemamo vzorce medu ne le iz vseh koncev Slovenije, tem več iz vseh nekdanjih jugoslovanskih republik, iz več evropskih držav in drugih celin. Tudi strokovna ocenjevalna komisija je že nekaj let sestavljena iz strokovnjakov iz Biotehnične fakultete, priznanih slovenskih čebelarjev in strokovnjakov iz tujine; kar tudi komisiji daje mednarodni pridih. Smo prvo društvo v Sloveniji, ki je k sodelovanju tako množično povabilo tako čebelarje kot ocenjevalce iz tujine, hkrati pa smo jih navdušili, da so tudi sami pristopili k organizaciji ocenjevanj. Poleg samega ocenjevanja pa smo večkrat pripravili spremljevalni program: 

- fotografski natečaj na temo čebel; fotografije so bile razstavljene v prostorih ČZS, na državnem posvetu v Celju in ob otvoritvi Čebelarske učne poti v Žuničih v Beli Krajini. Natečaj je bil organiziran v sodelovanju z Osnovno šolo Belokranjskega odreda Semič, leta 2006 smo v sodelovanju z Osnovno šolo Belokranjskega odreda Semič

 
- pripravili likovni natečaj na nivoju slovenskih osnovnih šol, ki se ga je udeležilo 292 učencev iz 35 osnovnih šol iz vse Slovenije. Tudi ta razstava je bila predstavljena na ČZS, v okviru ocenjevanj medov smo tudi pripravili razstavo panjskih končnic, vodene degustacije medov in razna predavanja. 

Glede na to, da je na naših ocenjevanjih sodelovalo veliko čebelarjev iz tujine, smo na naše prireditve vabili tudi tuje diplomate. Tako smo v Semiču gostili ameriškega in švedskega veleposlanika ter namestnika švicarskega veleposlanika in kitajsko delegacijo.

Pri vseh aktivnostih smo se srečali tudi z nasprotniki ocenjevanja in vrednotenja medu, vendar se je izkazalo, da smo na pravi poti, ki smo jo stalno dopolnjevali z izkušnjami iz preteklih ocenjevanj in sodelovanja z drugimi organizatorji. Čebelarjem pa smo ponudili možnost, da zaradi svojih dosežkov lahko nastopajo v medijih, kar vse pripomore k promociji slovenskega medu ter sami kvaliteti, kar je bil cilj od samega začetka.

Semiški čebelarji se tudi zavedamo čebele, s katero čebelarimo. Kranjska sivka je avtohtona vrsta čebele v Sloveniji, ki pa se je s prevažanjem in trgovino ter bližino italijanske čebele nekoliko spremenila od svoje prvobitnosti. Kranjska sivka, ki je sicer sive barve se nekoliko obarva in se spremenijo tudi njene lastnosti. Bela Krajina seveda ni nobena izjema pri mešanju pasem, zato je edina možnost pri ohranjanju pasme vzreja matic na odmaknjenih področjih brez čebel. V ČD Semič smo izobrazili nekaj čebelarjev za vzrejo matic, takrat še s pomočjo žal pokojnega dr. Janeza Poklukarja ter poiskali odmaknjeno lokacijo v osrčju Kočevskega Roga na robu jase v bližini nekdanje kočevarske vasi Ponikve. Tu smo zgradili plemenilno postajo, katere svečana otvoritev je bila 15. avgusta 2005; v letu 2007 pa smo plemenilno postajo uspeli registrirati kot vzrejališče rodovniških matic. Pred leti smo v društvu tudi sklenili, da se člani društva enkrat letno zberemo na družabnem srečanju vedno pri drugem čebelarju oz. na Ponikvah. To se zgodi 15. avgusta, ko je tudi sicer praznik. Na srečanje pridejo tudi žene čebelarjev, saj so tudi one nepogrešljiv dejavnik v čebelarstvu. Društvo je vseskozi skrbelo za izobraževanje in večjo strokovno usposobljenost članov, pa naj si bo to v lastni organizaciji ali v sodelovanju z drugimi društvi. Pripravili smo predavanja o raznoraznih temah, imeli pa smo čast poslušati več priznanih domačih in tujih strokovnjakov ( Karl Jenter, dr. Nada Oršolić, dr. Peter Kapš, dr. Borut Preinfalk, mag. Amalija Božnar, Vlado Auguštin, in drugi ). Vsekakor pa ne smemo pozabiti na častnega člana Čebelarskega društva Semič, danes žal pokojnega Jožeta Starca, na katerega smo izredno ponosni, saj nam je pripravil nekaj čudovitih predavanj ne le o čebelah, temveč nas tudi naučil ljubiti našo čebelo in deželo, v kateri živimo. Poleg tega pa je v Semič pripeljal skupino švedskih čebelarjev, ki so se v Sloveniji mudili ob obisku Apimondije ter jim z največjim ponosom predstavil svojo domovino in seveda nas čebelarje. Dolgoletna želja semiških in tudi ostalih belokranjskih čebelarjev je bila združitev v regijsko zvezo, kar nam je uspelo konec leta 2007. Rezultati te zveze so že vidni, saj imamo skupna predavanja, ekskurzije, imamo skupno belokranjsko prelepko za med, v letu 2008 pa smo tudi svečano odprli belokranjsko čebelarsko učno pot. Naše društvo je tudi včlanjeno v Čebelarsko zvezo Slovenije. ČD Semič danes šteje 58 članov, ki čebelarijo pretežno z AŽ, nekaj pa tudi z LR panji. Smo majhno društvo, zato pa smo lahko upravičeno ponosni na vse, kar smo in še bomo naredili. 

Bojan Pavlin